Težki stroji za industrijske obrate so se prvič začeli pojavljati skupaj z razmahom uporabe fosilnih goriv v industrijski revoluciji. Z uporabo živali in človeške sile kot vira energije za delo ni bilo mogoče doseči tolikšne efektivnosti, parni stroj in kasneje motor z notranjim zgorevanjem pa sta omogočila energetsko potratne procese, kakršnih si človek pred tem ni mogel predstavljati. Še večji preskok pa je prišel z izumom elektromotorja. Iz teh pogonskih sredstev je mogoče iztisniti ogromno energije, čeprav so zelo kompaktni in zasedajo malo prostora. Z njihovo pomočjo se je začela izgradnja strojev za najrazličnejše industrijske procese.
Standardizacija strojnih elementov
Sestavni deli strojev za industrijo so bili najprej narejeni z mehanskimi postopki rezkanja, struženja, vlivanja in kovanja. Pri tem je prihajalo do težav, saj so bili posamezni deli naprav narejeni le za določen stroj in jih ni bilo mogoče uporabiti drugje. Optimizacija proizvodnih procesov pa je pripeljala do določitve standardov za izdelavo strojnih elementov po določenih merah. Tako smo dobili DIN, ISO in EN standarde, ki narekujejo mere najbolj osnovnih sestavnih delov v strojništvu. Sem spadajo predvsem vijaki, matice, navojne palice, ležaji in podobno. Tako je proizvodnja strojev postala veliko bolj enostavna, saj so se proizvajalci strojnih elementov bistveno lažje specializirali za točno določen produkt, sestavne dele pa pridobili drugje z zavedanjem, da ustrezajo standardnim meram, določenim v njihovih specifikacijah.
Strojni elementi danes
Razvoj strojegradnje se je še naprej razvijal in danes med strojne elemente štejemo še veliko več sestavnih delov, ki so precej bolj zapletene izgradnje. Končni proizvajalci industrijskih strojev imajo tako na voljo zelo široko paleto strojnih elementov, ki jih smiselno sestavljajo v končni produkt. Tako se lahko osredotočijo na čim boljšo optimizacijo stroja v celoti in se jim ni treba ukvarjati z izdelavo vseh posameznih sestavnih delov. Izdelavo le-teh so v veliki meri prevzela specializirana podjetja, ki predstavljajo osrednji del proizvodne verige med surovino in končnim izdelkom. Stalno vpeljevanje novih proizvodnih procesov je z razvojem računalniških tehnologij dobilo še dodatni pospešek. S tem je postalo področje izdelave strojnih elementov še bolj dinamično. Poleg že uveljavljenih elementov se tako v proizvodni program pogosto dodajajo novi.
Strojegradnja je danes podprta z uporabo računalniških tehnologij. Konstrukcija strojev se praktično v celoti izvaja s pomočjo računalniških programov za risanje (CAD). Večina strojnih elementov je v teh programih že vnaprej izrisana, tako da je konstruiranje časovno bistveno bolj učinkovito. Novi strojni elementi se lahko na enostaven način dodajajo v zbirko, po izrisu stroja pa konstruktor takoj dobi podatke, koliko in katere strojne elemente mora pridobiti za sestavo.